Pa so se začele . . .
Ja, počitnice v Izoli. Kot vsako leto, smo se tudi letos, v zgodnjih jutranjih urah, odpravili z dvema gasilskima kombijema in osebnim avtomobilom s sedemnajstimi otroci ter tremi mentorji proti taboru v Izoli. Otroci so bili navdušeni in v pričakovanju, da bodo to nepozabne počitnice. In res so bile . . .
Tabor gasilske mladine (taborili smo skupno z mladimi iz PGD Dornberk in PGD Sela) v Izoli se nahaja v naselju Jagodje. Ko smo prispeli so vsi občudovali razgled na morje i na mesto Izolo. V taboru nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo se polnih trebuščkov odlične hrane in brez počitka odpravili na plažo. Sonce, morska voda, skakanje in norenje po vodi, vsega tega ni manjkalo do odhoda v tabor, kjer nas je že čakala slastna večerja. Sledilo je druženje otrok, ki pa prvi dan ni trajalo dolgo saj so se otroci utrujeni od dneva kaj hitro odpravili v šotore in zaspali. Ker je vsak dan poln novih začetkov so se otroci po tem, ko so jih zjutraj pobožali prvi sončni žarki in dober zajtrk, odpravili na plažo. Mentorji so poskrbeli za zabavo, druženje, igro, smeh in SLADOLED. J Čofotanja, plavanja in »špricanja« v vodi ni manjkalo. Med tem ko so bili otroci na plaži, so si krajšali čas z raznimi igrami, izdelovanjem zapestnic in poslušanjem glasbe. Prav tako so v spremstvu mentorja vsak dan obiskali »Mini Izolo«, kjer so imeli na voljo igrala in različne vodene dejavnosti kot na primer iskanje izgubljenega zaklada, izdelovanje ladjic . . . Za pravo mero zabave in tudi malo tekmovalnosti je bil organiziran nogometni turnir, v katerem so naši otroci ob bučnem navijanju dosegli 3. mesto. Še posebej so se veselili podelitve nagrad saj so prejeli pravi pravcati pokal. Ob večerih smo se odpravili raziskovati mesta Izolo, Portorož in Piran. Po adrenalinskem lunaparku so otroci imeli kar nekaj časa, da so sebi ali svojcem kupili kakšen spominek. V mestu tudi palačink ni manjkalo. Načrtovan in izveden je bil pohod od tabora do mesta Izole. Otroci so zavihali rokave, obuli teniske in odkorakali. Nekateri, ki pa se za pohod niso odločili, so pridno poprijeli za delo ter začeli s čistilno akcijo. Povem vam, šotori so bili zelo lepo pospravljeni. Še prehitro so minevali dnevi in kaj kmalu je napočil čas za slovo. Na koncu so otrokom ostali skriti in ne skriti spomini, doživetja in dogodki, ki se jih bodo spominjali še dolgo ali pa do naslednjega srečanja v Izoli.
Nastja Žolnir
